|
|
|
|
INŠPEKCIJSKI POSTOPKI
Z opredelitvijo načina in časa inšpekcijskega nadzora določimo inšpekcijski postopek. Postopek pri opravljanju inšpekcijskega nadzora je predpisan z:
- materialnim predpisom (zakon, odlok lok. skupnosti)
- Zakonom o inšpekcijskem nadzoru in
- Zakonom o splošnem upravnem postopku.
Glede inšpekcijskega postopka velja pravilo, da se za inšpekcije, katerih delovanje urejajo posebni (materialni predpisi) v inšpekcijskem nadzoru uporablja samo glede tistih vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni. Glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru ali s posebnim zakonom, se uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku.
Bistvena postopkovna določila pri izvajanju nadzora so:
- v skladu s posameznim materialnim zakonom inšpekcijski nadzor neposredno izvaja inšpektor (inšpektor za orožje, strelivo in eksplozive, inšpektor za upravne zadeve prometa, inšpektor za zasebno varovanje in detektivsko dejavnost)
- inšpektorji opravljajo konkretne nadzorstvene naloge samostojno in neodvisno, v skladu s posebnim zakonom in ZIN. Nihče jim ne more dajati navodil, s katerimi bi bila v naprej določena kakršna koli njihova odločitev ali ugotovitev v postopku. To je nujno zaradi zagotovitve zakonitosti izvajanja nadzora oziroma odprave in preprečevanja prejudiciranih odločitev v postopku izvajanja nadzora
- nadzor je reden, izreden in ponovni. Po načinu izvedbe je napovedan in nenapovedan.
- reden nadzor se izvaja na podlagi programa dela
- izreden nadzor se opravi v nujnih primerih na podlagi konkretne prijave, sklepa predstojnika organa, policije ali drugega upravičenega predlagatelja
- ponovni nadzor se opravi po preteku roka, določenega za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, z namenom, da se ugotovi, ali so odpravljene pomanjkljivosti ter izvršeni ukrepi in naloge, ki so bile naložene oziroma predlagane ob rednem ali izrednem nadzoru
- nadzor se lahko zavezancu predhodno pisno napove
- inšpektor ima pravico brez predhodnega obvestila, ne glede na delovni čas, ter brez dovoljenja direktorja oziroma odgovorne osebe zavezanca, katerega delo in poslovanje nadzorujejo, vstopiti v njegove poslovne prostore. Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost. Pri pregledu stanovanjskih prostorov lahko nadzorniki opravijo nadzor samo v delu, ki je namenjen za poslovanje
- inšpektor opravi nadzor v prisotnosti zakonitega zastopnika oziroma odgovorne osebe zavezanca. Če nihče od njiju brez opravičljivega razloga ni prisoten, inšpektor opravi nadzor in to dejstvo zabeleži v zapisniku o inšpekcijskem nadzoru
- inšpektor je dolžan omogočiti zakonitemu zastopniku podjetja za zasebno varovanje oziroma njegovi odgovorni osebi, da se izjavi o vseh podatkih in okoliščinah, ki jih je inšpektor ugotovil v postopku inšpekcijskega nadzora, zlasti pa o vseh dokazih, na katere naj bi oprl svojo ugotovitev. Po danih pripombah izvajalca zasebnega varovanja ali brezuspešnem poteku roka za podajo pripomb (pritožbe), inšpektor ukrepa v skladu z materialnim zakonom
- Inšpektor je dolžan zagotoviti in varovati kot poslovno in poklicno skrivnost vse podatke, pridobljene v konkretnem postopku nadzora. V primeru kršenja te dolžnosti je lahko inšpektor tudi kazensko ali odškodninsko odgovoren
HITRI PREKŠKOVNI POSTOPKI
Z uveljavitvijo novega Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, ZP-1) je inšpektorat dobil status prekrškovnega organa. To pomeni, da inšpektor v inšpekcijskem postopku, ko zazna kršitev zakona (prekršek), odloča po poenostavljenem – hitrem postopku. To tudi pomeni, da po uradni dolžnosti hitro in enostavno ugotovi vsa potrebna dejstva in dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku.
Po novem ZP-1 o prekrških odločajo prekrškovni organi (policija, carina, inšpektorati, nadzorniki na smučiščih, itn.) in sodišča. Zakon deli postopek na hitri postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi, in redni postopek, ki ga vodijo sodišča za prekrške prve in druge stopnje.
Postopek pred prekrškovnim organom vodi z zakonom ali podzakonskim aktom pooblaščena uradna oseba tega organa (inšpektor, ki je zaposlen v inšpektoratu).
Inšpektor začne postopek o prekršku po uradni dolžnosti takrat, ko v okviru svoje pristojnosti v ta namen opravi kakršno koli dejanje ali na predlog oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji postopka).
V hitrem postopku ima prekrškovni organ (inšpektor) naslednje možnosti odločanja:
- da odločbe o prekršku ne izda
- da storilca prekrška neznatnega pomena ustno opozori
- da ob zakonsko določenih pogojih izda plačilni nalog takoj na kraju prekrška
- da izda odločbo o prekršku, s katero izreče sankcijo.
STROKOVNA POMOČ
Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Po naravi stvari gre pri tovrstnem nadzoru za merjenje in vrednotenje. Pri presoji oziroma merjenju dela in poslovanja tako inšpektor, ki nadzira, primerja ugotovljeno dejansko stanje z normiranim oziroma zapovedanim, torej z veljavnimi zakonskimi določbami. Očitno je, da je takšen nadzor v veliki meri tog in neprilagodljiv, toda to pomeni doslednost pri merjenju ter primerjanju s postavljenimi standardi.
Merjenje dela, ki ga opravlja določena pravna oseba javnega ali zasebnega prava (gospodarska družba ali fizična oseba), je tako sredstvo za uspešno obvladovanje stanj in dejavnosti v konkretni organizaciji ali pri konkretnem posamezniku. Na model obvladovanja bistveno vpliva merjenje vnaprej, merjenje ob dogajanju in merjenje po opravljeni dejavnosti. Poudarili bi, da samo merjenje vnaprej in delno sprotno merjenje omogočata preprečevanje; sprotno merjenje in merjenje kasneje omogočata le popravljanje. Glede na to lahko inšpekcijski nadzor delimo na preventivni in korektivni inšpekcijski nadzor.
Preventivni nadzor je usmerjen v prihodnost in ne v merjenje izidov ter primerjanje teh izidov s postavljenimi cilji; pri tovrstnem nadzoru gre za usmerjevalne in omejevalne dejavnosti, ki skušajo vnaprej odpraviti potrebo po popravljanju oziroma usmerjanju načina opravljanja dela ali izvajanja zakona. V ta nadzor spada tudi t.i. sprotno nadzorovanje, ki meri izide takrat, ko nastajajo; potem je le od odzivnega časa inšpektorja odvisno, kdaj bo (seveda, če je to potrebno) posegel v dogajanje. Sprotno nadzorovanje torej spremlja končni izid, rezultate dela podjetja ali fizične osebe in omogoča sprotno usklajevanje teh izidov s postavljenimi standardi. Takšno obliko nadzora imenujemo "nadzor kot strokovna pomoč".
Strokovna pomoč inšpektorjev je zajeta tudi v določbi 33. člena ZIN (preventivni ukrepi inšpektorjev).
Inšpekcije s ciljem preventivnega ukrepanja:
- odgovarjajo na pisna vprašanja posameznikov, podjetij in institucij, ki se nanašajo na delovanje inšpekcije
- prek medijev obveščajo javnost o ugotovljenih nepravilnostih ter o posledicah kršitev zakonov in drugih predpisov
- na druge načine delujejo v smislu osveščanja javnosti
Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora odkrije nepravilnosti in oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep, ima pravico, da najprej le ustno opozori na nepravilnosti ter na njihove posledice in določi rok za njihovo odpravo.
Svoje ugotovitve, izrečeno opozorilo ter rok za odpravo pomanjkljivosti navede v zapisniku. Če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku, izreče inšpektor druge ukrepe v skladu z zakonom.
|
|
Zadnja posodobitev: 16.03.2006
|
|
Objavljeno: 16.03.2006 |
|
|
|
|
|
|
